Ko omenimo Peru, je to skoraj neločljivo povezano z Andi - najdaljšo gorsko verigo na našem planetu. Andi sicer ne dosegajo himalajskih višin, kljub vsemu pa zajemajo nepregledno vrsto vrhov vse tja do 6960 metrov, koliko meri najvišja gora Aconcagua, ki je obenem najvišja gora obeh Amerik, nahaja pa se v Argentini blizu meje s Čilom. Cordillera Blanca ali v prevodu Bela veriga je eno najbolj znanih andskih gorovij, nahaja se v osrednjem delu Peruja in privablja največ gornikov. Tam se nahaja tudi najvišji perujski vrh Huascaran - 6768 m in še cela vrsta znamenitih pet in šesttisočakov (Alpamayo, Huandoy, Chopicalqui, Ranrapalca, Chacraraju, Huantsan, Artensoraju in drugi). Drugo pomembno gorstvo je Cordillera Huayhuash, ki leži blizu Cordillere Blance, obe skupaj sestavljata Cordillero Central, na drugem koncu Peruja oziroma bolj na jugu pa se v notranjosti države dviga Cordillera Oriental, kjer je pravzaprav najbolj znano mesto Cuzco, nekdanja inkovska prestolnica, in Machu Picchu, inkovsko mesto, ki je bilo dolga leta skrito sredi gora, dokler ga na začetku 20. stoletja niso ponovno odkrili arheologi.

Peru je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino. Na jugu meji na Čile, jugovzhodu na Bolivijo, zahodno mejo si delita Brazilija in proti severu Kolumbija, severno mejo pa predstavlja Ekvador. Na zahodni strani Peruja je obala Pacifika, celotna država pa meri 1.285.216 kvadratnih kilometrov. Število prebivalcev je že preseglo 24 milijonov, kar pa za tako veliko državo niti ni veliko. Glavno mesto Lima, ki leži na obali Pacifika, ima okoli 5 milijonov prebivalcev, s predmestji pa še nekaj več. Obalni predel države se imenuje Costa ali Obala, ljudje so pretežno belci in mestici - mešanci evropskega ter indijanskega rodu, govorijo pa večinoma špansko. Costa je pravzaprav ozek puščavski pas, ki je dolg okoli 2000 kilometrov in se hitro dvigne v Sierro oziroma Gorovje, ki predstavlja Ande z gorami, planotami in dolinami. V teh predelih živi največ Indijancev oziroma potomcev nekdanjih Inkov, ukvarjajo se s kmetijstvom, njihov jezik pa je kečua, ki so ga govorili tudi nekdanji Inki in ga sedaj govorijo po večjem delu Peruja, razen na jugu oziroma okoli jezera Titicaca, kjer je doma jezik ajmara. Na drugi strani Andov je pokrajina povsem drugačna, za razliko od puščavskega obalnega predela ga predstavlja vlažen oziroma deževni pragozd. Tukaj iz številnih vodotokov nastaja tudi Amazonka, ki s svojimi porečji in pragozdom predstavlja enega najpomembnejših predelov na svetu, lahko bi mu rekli tudi >pljuča Zemlje<. Amazonka nadaljuje svojo pot nato v Brazilijo in dalje proti Atlantskemu oceanu.