21.07.2004 Arequipa, Puno, Cuzco...
Zdaj se potikamo precej dalec stran od Cordillere Blance, vendar pa tudi s pogledom na gore, saj se nad Arequipo (okoli 1000 km od Lime v juznem delu Peruja) prav tako dvigajo gore. Blizu mesta se svetlika sesttisocak Chachani, pa vulkan El Misto, ki je nekoliko nizji... Pridejo naslednjic na vrsto, zdaj ni casa. Jaz sem v Arequpi, oni pa menda v Puno, pa gredo eni danes, drugi jutri v Cuzco, kjer se verjetno spet vsi srecamo. In potem pocasi nazaj proti domacim krajem. STRMINA

17.07.2004 Iz Lime proti Cuzcu
Zdaj je tudi ze ostala ekipa prispela v Limo, ki pa sploh ni tako nezanimiva, kakor se zdi na prvi pogled. Je veliko cerkev, trgov, muzejev in ostalih znamenitosti. Pa guzva - tukaj je dobrih 8 milijonov folka, ki bodo danes zvecer verjetno pred televizijo. Copa America - igrata pa Peru in Argentina, navijamo za nase. Aco, Mihela in Jure so se ze vceraj odpravili proti Piscu, jutri grem tudi jaz za njimi, Jure in Baca pa sta se potepata nekje okoli Arequipe. Povedali so nam, da je okoli jezera Titicaca zelo hladno, da je na Macchu Pichu zapadel sneg, skratka, vreme ni zanic samo v hribih. STRMINA

16.07.2004 Nove slike v galeriji
Na naše spletišče smo dodali nekaj novih slik. Ogledate si jih lahko v galeriji.

15.07.2004 Hitro smo bili nazaj
Nas Chopicalqui se je dokaj hitro zakljucil. Vceraj (13.7.) smo se pripeljali z avtom v dolino Llanganuco do visine okoli 4150 m in nato otovorjeni kot mule prikolovratili do tabora pod ledenikom okoli 4900 m visoko. Med potjo nas je lepo spremljala megla in tudi sneg. Ko smo postavili sotor in se stlacili noter je zacelo sneziti kar zares, zacinjeno z dezjem. Morala ni bila najboljsa glede na razmere. No, ob dveh zjutraj je bilo nebo jasno, zunaj pa pomrznjen sneg. Aco, Jure in jaz smo se nekako oblekli, opremili in se odpravili navzgor. Mihela se je odlocila, da ne gre, da ne bi bili prepocasni. Ko smo na okoli 5200 m stopili na ledenik, se je najprej Jure odlocil, da ne bo nadaljeval, nato pa tudi Aco. Nista se pocutila najbolje, volje ni bilo prave in tudi meni ni preostalo drugega, kot da se vrnemo nazaj. Ocitno so vremenske razmere, tovorjenje tezkih nahrbtnikov in verjetno tudi nesreca na Copi naredili svoje. Sicer pa so se v zadnjem mesecu ponesrecili tukaj stirje alpinisti, vceraj eden na Huascaranu. Menda pa je danes nekoga na Alpamayu odnesel plaz. Jaz sem nato takoj sestopil navzdol, ostali pa nekaj ur kasneje. Kakorkoli, mi smo zakljucili s tem slabim vremenom in in razmerami, pa bomo poskusali se videti kaj drugega. Na koncu koncev pa je bil moj danasnji sprehod skozi dolino Llanganuco - najprej od baze do ceste, nato pa se okoli 10 km po dolini - tudi zanimiv. Nikjer nikogar in cudovita narava. Glede na dvigajoce cene pa bomo verjetno nekoliko morali prilagoditi temu tudi svoje nadaljne nacrte. Jutri zvecer verjetno potujemo proti Limi. Strmina		Tabor na Moreni

14.07.2004 Koncno iz Lime
Premaknila sva se iz Lime... vendar ne v Cuzco... letalska druzba ma probleme z vlado ali pa vlada z njimi .... no midva sva se odpravila z avtobusom po drugi strani in sva trenutno v Piscu... jutri je vsesplosni strajk tako da v cetrtek nadaljujeva....

13.07.2004 lima manjana
Midva sva res se v Limi... no mogla bi bit ze v Cuzcu ampak so odpovedali let in z malo tezenja sva pristala v mondenem predelu Lime-Miraflores... v hotelu z vecerjo in zajtrkom.. niti ni tako slabo... jutri imava let zgodaj zjutraj... pa se slisimo iz Cuzca... upava

13.07.2004 Na Chopicalqui
Ta trenutek smo v Yungaju, od koder se odpravljamo na Chopicalqui - 6354 m. Predvidevamo, da se vrnemo jutri zvecer ali bolj verjetno pojutrisnjem dopoldan. Vreme je dokaj dobro, pritisk pa se dviga v zadnjih dveh dneh. Vse nas je pretresla vest, da se je v soboto na Copi ponesrecil mlad slovenski alpinist iz Kamnika. S soplezalcem sta se nenavezana vzpenjala proti vrhu, ko je padel v ledenisko razpoko. Taksna je usoda, kaj hocemo. Mi pa oblozeni (veter nas skoraj zagotovo ne bo odnesel) odhajamo v dolino Langanuco in nato navzgor na hrib. Danes po vsej verjetnosti do ledenika, kjer bomo postavili sotor okoli 5200 m visoko. Upamo na dobre razmere in lepo vreme.		Zdaj pa na kolektivo in nazaj v hribe

12.07.2004 Na dveh koncih
Jure Gregl in Barbara Korosec sta se predvcerajsnjim zvecer poslovila od Huaraza in odsla proti Limi in drugem koncu Peruja, ostali del ekipe pa ostaja se v Cordilleri Blanci. Jutri zjutraj odhajamo proti Chopicalquiju (6354 m). Srecali smo precej slovenskih alpinistov, v Huaraz sta se vrnila tudi Pavle Kozjek in Marjan Kovac, ki sta skupaj s Arizo Monasterijem splezala novo smer v Chacraraju. Vceraj je bila projekcija Pavletovega filma iz Nove Zelandije ter nekaj posnetkov iz nove smeri. Sicer pa je bila med nasimi prigodami tudi izguba digitalnega fotoaparata, ki je ostal v enem od stevilnih taksijev, vendar smo ga po stevilnih pripetijah dobili nazaj, kar je skoraj nemogoce. Torej bomo poslali kaksno fotografijo tudi v prihodnje.		Jurček in Baca odhajata v Limo

11.07.2004 Prvi vzponi
Vceraj - 9.7. (mi smo se malo zadaj), smo se vrnili iz doline Ishinca. Glede na razmere in vreme smo bili se kar uspesni. Prvi dan - 6.7. v bazi, ki lezi na 4350 m, so se Strmina, Jure Gostencnik, Aco in Mihela povzpeli na Urus (5423 m). Vreme je bilo bolj kislo. Naslednji dan so se Strmina, drugi Jure in Baca v lepem vremenu odpravili na Ishinco (5530 m). Na priblizno 5350 sta se Jure in bBaca obrnila zaradi tezav z visino, Strmina pa se je sam povzpel na vrh in nato sam sestopil nazaj v bazo. Obenem se je med vzponom povzpel se na stranski vrh, visok okoli 5400 m. Popoldan je snezilo in tudi v bazi je zapadlo nekaj snega, temperature pa so se koncno tudi ponoci spustile pod niclo. 8.7. so se na Ishinco povzpeli v cudovitem vremenu se ostali trije clani odprave, ostali pa so pocivali in oci pasli na Tocllaraju, kamor se ze vsaj tri tedne ni povzpel nihce. Glede na slabe razmere na visjih vrhovih smo se odlocili, da se naslednji dan vrnemo v Huaraz. V bazi smo srecali tudi Gorenjske alpiniste, ki so splezali steno Ranrapalce. Na vrh zaradi slabih razmer na grebenu niso sli. Pravijo, da je Normalna smer sedaj precej tezka zaradi pomanjkanja snega, kar smo lahko videli tudi sami z Ishince. Bile so nekaksne ideje o Tocllaraju pa smo se jim nato vseeno odpovedali. Vceraj smo prispeli v Huaraz, danes pa smo lahko videli, da je bila nasa odlocitev dobra. Vreme v hribih je spet obupno.		Ishinca

05.07.2004 Gremo!!!
Vreme je super in mi smo se ze zbasali v kombi ter ta trenutek odhajamo v dolino Ishince. Vracamo se v soboto ali v nedeljo.		Po nakupih

04.07.2004 Spremenljivo vreme
Nas odhod v hribe smo morali prestaviti za en dan. Vreme je namrec od nase aklimatizacije bolj slabo. Vceraj smo se odpravili na drugo stran Cordillere Blance v Chavin, kjer so ostanki predinkovske kulture. Malo je dezevalo, tu in tam smo skozi oblake lahko videli nekaj novega snega v hribih. Sicer pa je Chavinska kultura stara 3000 let in je bil kar zanimiv izlet, ki so ga popestrili se bolj zanimivi avtobusi. Nas je bil s petimi zvezdicami!!! Boljse bi bilo, ce bi mu gor narisali pet gnilih krompirjev. Peljali smo se cez 4500 visok prelaz oziroma tamkajsnji tunel, kjer smo stali eno uro, da so odprli tunel. Bilo je koristno za aklimatizacijo, tunel pa je bil bolj podoben misji luknji. Skratka, ni nam dolgcas, le malo nas jezi, da smo morali odhod v hribe prestaviti za en dan, pa tudi sedaj ne kaze najbolje. Ce bo jutri lepo vreme, gremo v dolino Ishinca, kjer imamo nekaj ciljev - Ishinco (5530 m), Tocllaraju (6034 m) in Ranrapalco (6162 m).		Vreme ne kaže najbolje

02.07.2004 Prva aklimatizacija
Nase prvo bivanje v Huarazu ni bilo prav dolgo. Odlocili smo se, da gremo takoj na prvo aklimatizacijo in si olajsamo kasnejse bivanje v hribih ter izkoristimo cas. Se prej smo zamenjali bivalisce in se preselili v hostel Warmi Juicio (10 solov na osebo na dan), kjer sem bil ze leta 2000. Srecali smo tudi Pavla Kozjeka in Marjana Kovaca, ki imata v nacrtu preplezati novo smer v Chacraraju - kar divja stena. Vceraj popoldan smo spakirali sotore, spalne vrece, nekaj hrane ter se odpravili na prelaz Callan Punta (4225 m) v Cordillero Negro. Nekaj tezav smo imeli z iskanjem prevoza, pa smo na koncu nasli dva taksista, ki sta nas zapeljala gor za 20 solov na osebo (1 USD = 3,4 sola). 30 kilometrov in rocknrol makadamska cesta, 1200 m vzpona. Med voznjo smo lahko opazovali prelep lunin vzhod in vrhove Cordillere Blance v vecernem soncu. Taksisti so sicer nekaj bluzili in nas hoteli odloziti nekoliko nizje, pa smo na koncu le prisli do gor. Postavljanje sotorov v mraku, malo je pihalo in bilo je nekoliko pod niclo. Noc smo preziveli dobro, bilo nam je celo vroce. Zjutraj je imel Jure posten glavobol, pa sta se z Baco odpravila navzdol, ostali stirje pa se malo visje do vrha, ki se menda imenuje Japrujirca (4622 m). Ob tem smo si nalozili se nahrbtnike, da je bolj zalegla tura. In drzali smo se rekla, da se pocasi dalec pride. Ko smo se vrnili, smo spakirali sotore in prav takrat je prisel mimo kombi in nas odpeljal nazaj v Huaraz. In nato hrana, pivo, pa iskanje informacij za naprej. Napoved za naslednje dni ni najboljsa, kar smo lahko videli tudi sami, saj so vrhovi vecinoma v oblakih. Sicer pa bomo imeli sedaj dva dni pocitka, ker so bili zadnji dnevi kar precej naporni, potem pa spet pot pod noge.		Aklimatizacija

01.07.2004 Juhuhu - mi smo tu!!
Tako, zajtrk smo pojedli in cakamo na drisko (tako pravi Baca). Treba je priznati, da je bilo kar naporno in zabavno na poti. Krenili smo 29. junija ob 22:00 iz Maribora. Miran in Simona sta nas s kombijem zapeljala do letalisca v Munchenu, od koder smo poleteli v Madrid in nato dalje proti Peruju oziroma Limi. Razen, da se polet vlece (2 uri in nato se 12 ur), ni bilo nic posebnega. Malo nas je premetavalo v zraku dvakrat, pa smo preziveli. V Limi smo takoj odsli v iskanje avtobusov in v drugem poskusu nasli proste sedeze za Huaraz ter ob stirih zjutraj prispeli sem. Malo smo se ze naspali, zdaj pa gremo naokoli. Vreme je lepo, gore se vidijo, tudi Huascaran, mi pa smo ze nestrpni.		Odhod

28.06.2004 Guzva
V teh dneh smo naredili skoraj vec kilometrov, kakor pa jih bomo v Peruju. Urejanje in nabavljanje vsega mogocega, pa seveda se zadnje iskanje sponzorjev oziroma dogovarjanje s tistimi, ki so kaj obljubili. No, na sreco nimamo s sponzorji kaksnih posebnih tezav, ker smo sami zaenkrat najvecji sponzorji. Je pa smesno (ali zalostno), ko se za 5% popust moras dogovarjati en teden in imas vec stroskov, kot koristi. Zal pa je tako v Mariboru. Glavno pa je to, da smo pred odhodom, da smo vsi zdravi in ze tezko pricakujemo srecanje s Perujem. Strmina in Jure sta se dvakrat "skocila" v Rote Wand in naredila se zadnje plezalske metre pred odhodom. Na letalisce v Munchen nas pelje Miran Zemljic.

20.06.2004 Sestanek članov odprave
Sestanek clanov odprave, kjer smo predebatirali se zadnje zadeve okoli organizacije. Postoriti moramo se kar dosti, zato bodo zadnji dnevi precej pestri. Nas zadnji clan - Ivo Paj se vedno nima potrjene rezervacije, smo pa dobili odobrene dodatne kilograme - 15, zato nas ne bo bolela glava pri pakiranju opreme.

12.06.2004
Aco in Strmina sta se skupaj s Petrom Ferkom potapljala v slovenskem morju pri Piranu v okviru priprav na alpinisticno-potapljasko akcijo, ki jo pripravljamo 24. in 25. junija - najprej po Slovenski smeri na vrh Triglava, nato pa potop do najnizje tocke slovenskega morja (-38,4 m). Akcije se bodo udelezili po stirje clani nasega odseka in stirje clani Potapljaskega drustva Maribor. Ce bo takrat seveda primerno vreme, sicer jo bomo morali prestaviti. Kakor kaze...

01.06.2004 Zbiranje denarja za pot
Ker je treba zbrati kar precej denarja za odpravo, se nekateri matramo tudi z višinskimi deli. Visenje na štrikih za tiste nujno potrebne tolarje oziroma dolarje je seveda zelo mukotrpna zadeva. Je pa zaenkrat bolj zagotovo, kakor pa sponzorji.

31.05.2004 Dobili smo letalske karte
Končno je situacija z letalskimi vozovnicami precej boljša. Dobimo rezervacije za nekaj sedežev na letalu in konec maja šest članov odprave plača letalske vozovnice - Jure Gregl, Barbara Korošec, Aco in Mihela Dušej, na koncu pa še Jure Gostenčnik in Boris Strmšek. Ostali so si premislili iz različnih vzrokov, čakamo pa še na eno ali dve rezervaciji. Odhod imamo 30. junija iz Münchna.

27.05.2004 Razstava fotografij
Strmina ima v Knjižnici Tezno v Mariboru otvoritev razstave fotografij in diaprojekcijo Od Pohorja do Himalaje. Nekje zmes so tudi Andi.

22.05.2004 Aco & Mihela Dušej
Aleksander Dušej in Mihela Goličnik sta se odločila, da bosta imela isti priimek, zato sta dahnila usodni DA. Čestitamo! 29. maja organizirata še žur na Pohorju. Ni nam lahko!

23.04.2004 Tabor v Paklenici
Če ni primernih razmer v gorah, se lahko naplezamo vsaj v skali. S tečajniki letošnje alpinistične šole opravimo dolgo vrsto vzponov.

01.04.2004 Težave z vozovnicami
Težave z vozovnicami, še vedno nimamo rezervacij, nekateri kandidati za odpravo so si premislili. Vreme in razmere v gorah le redko dovolita kakšno turo.

14.03.2004 Spust pod Raduho
Udeležimo se Spusta pod Raduho, ki je letos že 44. po vrsti. Tekmujejo smučarske naveze. Smo zelo uspešni. Aco in Strmina zasedeta 2. mesto v precej močni konkurenci, nastopilo je okoli 45 ekip iz vse Slovenije.		Viceprvaka Raduhe

01.02.2004 Zima nam ni naklonjena
Zima nam ni naklonjena - slabo vreme in slabe razmere. Tudi rezervacije letalskih vozovnic so velika težava. Leteli bomo verjetno z Iberio, vendar zaenkrat še nimamo rezervacij.

21.01.2004 1. sestanek interesentov za odpravo KOZJAK - PERU 2004.
Zbere se nas skoraj 15, razdelimo si naloge, pripravimo prošnje za sponzorstvo, spisek potrebne opreme in prične se zbiranje sredstev za odpravo. Iščemo letalske vozovnice. Na koncu nam vozovnice ureja agencija Air Pass iz Ljubljane.

.12.2003 Ideja
Med nami krožijo ideje o alpinistični odpravi v jubilejnem letu APD Kozjak, slavimo namreč 50-letnico ustanovitve. Med predlogi je Kitajska, Cordillera Blanca v Peruju, pa Nepal, celo severnoameriške stene. Vse bolj prevladuje Peru.